Šolar na smuči

V sredo, 1. marca, smo se četrtošolci lahko udeležili akcije Šolar na smuči, ki je bila brezplačna. Zjutraj smo se kot po navadi zbrali v razredu. Z avtobusom smo se odpeljali na nam najbližje smučišče Gače. Oblekli smo opremo in se odpravili na smučišče. Smuči je bilo zelo težko nositi v hrib. Postal sem kar malo poten. Nekaj časa smo čakali, da pridejo inštruktorji. Počasi me je pričelo zebst. A ko sem začel smučati, je bilo veliko boljše. Najprej smo “štamfali”, da smo se potem lahko spustili. Dokler ni na vrsto prišla malica. V koči smo se pogreli in nekaj pojedli ter popili. Jaz sem se s sošolcema, preden smo šli smučat, kepal. Preizkusili smo se, če se že lahko vozimo z jurčkom. Na začetku sem nekajkrat padel, a sem se hitro naučil pobrati. Potem pa je steklo. Spustil sem se še dvakrat in zmanjkalo je elektrike, zato ker je padlo drevo na električni drog. V koči smo dobili darila in se napotili proti avtobusu. Nošenje smuči ni bilo nič lažje kot prej. Avtobus je prispel na postajo in nas odpeljal domov. Bilo mi je zelo všeč, ker sem se naučil osnov smučanja. (Lovro Vuk, 4. r.)

V sredo, 1. 3. 2023, smo se četrtošolci na Gačah udeležili akcije Šolar na smuči. Po malici smo se z avtobusom odpeljali na smučišče, kjer smo prevzeli karte. Dobili smo majčke, ki smo jih pred smučanjem oblekli. Neja, Nika, Samo in jaz smo odšli na sidro, ostali pa so se učili osnov smučanja. Med smučanjem smo se pogreli v topli koči, kjer smo tudi pomalicali. Po malici smo nadaljevali s smučanjem. Kljub meglenemu vremenu smo uživali v smučanju. Zaradi megle in ledenih kapljic so nam zamrznila očala, zato nam jih je morala učiteljica Sabina večkrat očistiti z robčkom. Velikokrat smo pomahali sošolcem, ki so se učili smučanja. Zgodilo se je tudi, da je kdo padel s sidra, ampak smo se dobili na dogovorjenem mestu. Naenkrat so se zaradi podrtega drevesa ustavile vse vlečnice. Ustavili smo se sredi hriba in smo morali štamfat do vrha smučišča ter predčasno zaključiti s smučanjem. Ob koncu smo prejeli še simbolična darilca. Z Nejo, Niko in Samom smo se s smučmi spustili do avtobusa, ostali pa so morali peš. Z avtobusom smo se odpravili do šole, kjer so nas pričakali starši. Dan mi bo ostal v prijetnem spominu in komaj čakam, da zopet stopim na smuči. (Neža Koce, 4. r.)

V sredo, 1. 3. 2023, smo se učenci 4. razreda odpravili na bližnje smučišče Gače. Tam so prišli tudi učenci 4. razreda iz Podzemlja in Metlike. Smučarske karte so nam bile podarjene, saj je bilo to v okvirju akcije Šolar na smučeh. Prav tako so bili na voljo brezplačni učitelji smučanja, namenjeni učencem začetnikom.
Ko sem zjutraj prišla v šolo, smo se najprej vsi zbrali v učilnici. Potem smo šli v matično šolo pojest malico. Pred šolo nas je čakal avtobus. V prtljažnik smo dali vso opremo in se odpravili na Gače. Ko smo prispeli, smo se obuli pancerje in smuče vzeli v roke ter se odpravili peš na smučišče. Vlečnice še niso delovale. Pol ure smo čakali, da so prišli učitelji smučanja tamkajšnje smučarske šole. Vsi smo bili že neučakani. Potem smo dobili markirne majčke in smo si jih oblekli na bundo. Šli smo smučat, saj se je smučišče že odprlo. Jaz, Samo, Nika in Neža smo samostojni smučarji, zato smo šli že takoj na sidro, vsi drugi pa so se učili smučat z učitelji po skupinah. Na smučišču je bila megla. Nisem videla kod smučam. Z nami je smučala učiteljica Sabina. Vedno, ko smo šli mimo sošolcev, ki so se še učili, smo jim  pomahali. Ko sem jih opazovala, jim je šlo že zelo dobro. Med smučanjem sem tudi padla. Obe smučki sta se mi odpeli in vsaka je bila na drugem koncu. Učiteljica Sabina mi je pomagala natakniti smuči in nadaljevala sem vožnjo. Nisem pa nobenkrat padla na sidru. Edina sem bila. Še učiteljica je padla na sidru. Padla je tudi Neža, nato Samo in na koncu še Nika in Samo skupaj. In če en pade, se mi zdi, da skoraj sigurno pade tudi tisti, ki je zraven njega. Sidro pa je tudi nehalo delat. Saj včasih se je tudi ustavilo, ampak to se je zgodilo večkrat, npr. če se kdo ni pravilno naslonil na sidro. Potem je spet začelo delovati, no pognal ga je žičničar, ki je podajal sidra. Ko pa se je sidro ustavilo okoli dveh, smo dolgo čakali v klancu, da bo delovalo. Na daleč smo drug drugega spraševali, kaj je narobe. Ko smo nekaj čas tako stali, je prišel žičničar povedat učiteljici, da ni elektrike in da bo treba počakat kar nekaj časa, da pride električar. Učiteljica nam je to povedala in morali smo se spustiti in štamfati do koče. Tam smo odpeli smuči in šli peš malo višje po nahrbtnike. Prišli so tudi tisti sošolci od zgoraj, ki so obstali na vlečnici jurček in prav tako prenehali s smučanjem. Vsi smo se zbrali v koči. Učiteljica je poklicala šoferja, da nas je prišel iskat prej kot je bilo predvideno. V tem času smo prejeli še nagrade: mleko, Argeto pašteto in rumeno markirko z odsevnikom. Zahvalili smo se in se poslovili. 
Šli smo do avtobusa, se preobuli in se odpravili proti Dragatušu. Tam so nas čakali starši. Ta dan je imela tudi Rebeka rojstni dan. Dan mi je bil zelo všeč. Čeprav ni bilo ravno lepega vremena, saj je ledeni dež zmrzoval na naših bundah in čeprav smo morali prej zaključiti, sem vseeno uživala. Škoda, da nimamo več takšnih podobnih dni. (Neja Dajčman, 4. r.)

V sredo, 1. 3. 2023, smo šli učenci 4. razreda na Gače. Prišli smo v šolo, pojedli malico in vse naložili na avtobus. Ko smo prispeli na Gače, smo se oblekli in obuli v pancerje. Tam so bili tudi učenci iz Podzemlja in Metlike. Tisti, ki so znali smučati, so šli takoj na sidro, ostali pa smo šli na učenje smučanja. Meni je uspelo v prvega poskusa. Tistim, ki je uspelo, so šli na jurčka. Meni je šlo zelo dobro. Najprej smo šli z učiteljico vijugat, potem pa smo se sami spuščali. Nato smo šli v kočo, kjer smo pojedli malico. Ko smo šli spet na jurčka, je zmanjkalo elektrike. Takrat smo morali iti domov. Ko smo prispeli v Dragatuš, so nas starši prišli iskat. Rad bi ponovil ta dan. Zelo mi je bilo všeč. (Jakob Špehar, 4. r.)

Dne, 1. 3. 2023, smo četrtošolci odšli na smučanje na Gače. Zbrali smo se v šoli in pomalicali. Zunaj nas je čakal avtobus v katerega smo naložili opremo. Odpeljali smo se na Gače. Tam smo se obuli pancarje in oblekli pajace. V roke smo vzeli smuči in palice ter odšli na smučišče oz. do koče, kjer smo počakali, da dobimo navodila. Pričeli smo s smučanjem. V skupini nas je bilo veliko, saj so bili zraven še učenci iz Podzemlja in Metlike. Prvič sem bil na jurčku in šlo mi je zelo dobro. Spust in vijuganje po smučišču je bilo zelo lepo. Ko sem čakal v vrsti, da se bi še z jurčkom odpeljal gor, je zmanjkalo elektrike in tako je bilo tudi konec smučanja. Odšli smo nazaj do avtobusa in se preoblekli. Odpeljali smo se nazaj v Dragatuš, kjer so nas pričakali starši. Po mene je prišel ati in ko sva se peljala domov, sem mu povedal, kako je bil lep in zanimiv dan na Gačah. (Matic Črnič, 4. r.)

V sredo, 1. 3. 2023, smo imeli športni dan na Gačah. Ta je bil nekaj posebnega, ker je bil samo za nas četrtošolce. Zjutraj so me morali starši peljati v šolo, saj s smučarsko opremo nisem mogla na avtobus. Ko sem vstopila skozi vrata šole, so mi sošolci zapeli in mi voščili za rojstni dan. Bila sem vesela, da so se spomnili, da imam rojstni dan. Odložila sem opremo in pohitela v avto še po nahrbtnik. Čez nekaj časa sem izvedela, da gre z nami tudi učiteljica Sabina namesto učitelja Srečka. Nato smo se odpravili v matično šolo na malico. Ko smo pojedli, smo naložiti opremo v prtljažnik avtobusa in se odpravili. Pot je bila dolga in ko smo prišli na Gače, smo se pri avtobusu morali obleči in obuti v pancerje. Trajalo je, da smo se vsi uredili in končno smo se z vso opremo odpravili do vrha. To ni bilo lahko. Nahrbtnik, pancerji na nogah, palice v eni roku, čelada na glavi, smuči v drugi in potem hoja v hrib. Učitelje smučanja smo čakali približno 20 minut. Nato so nam dali majčke, ki smo se jih oblekli na pajac. Zelo sem bila živčna, saj sem prvič smučala. Komaj sem čakala. Ko so učitelji prišli, so nam najprej razložili pravila in napotke glede prvih smučarskih korakov. Povedali so nam, kaj in kako moramo narediti. 
Na nogo smo si najprej nataknili eno smučko, potem pa smo isto smučko dali še na drugo nogo. Nato smo krožili okoli s smučko na eni nogi. Parkrat sem videla tudi Niko, Sama, Nežo in Nejo, kako smučajo na drugem delu smučišča. Ko smo vsi osvojili znanje z eno smučko, smo poskusili smučati smrekico tako, da so prsti skupaj, pete pa narazen. Čez nekaj časa smo šli na hrib in se po en ali po dva spuščali dol. Meni je šlo zelo dobro, čeprav sem enkrat na koncu padla. Vsakič, ko se je nekdo spustil, smo se za en mali ali dva mala koraka prestavili višje. Noge so me bolele, ker smo morali bočno hoditi do vrha. Skupina nas smučarjev začetnikov je bila velika. Ko je vsak prišel trikrat na vrsto, smo imeli malico. Moj prijatelj Jakob mi je povedal, da so moje prijateljice v koči. A ravno ko sem se mislila usest k njim, sem videla, da se odpravljajo nazaj smučat. Pojedla sem malico, ki mi jo je pripravil ati in videla, da se zunaj kepajo. Tudi jaz sem se želela, ampak vem, da bi si me zelo privoščili, ker sem bila edina punca iz razreda, zato se jim raje nisem pridružila. Videla sem, da vsi odhajajo iz koče, kar je pomenilo, da gremo nazaj na smučišče. Spet smo smučali smrekico in bočno hodili gor, a tokrat je bilo pomembno znati nadzorovati hitrost in ustavljanje. Ker se je vse to vleklo, sem na jurčka (vlečnico) šla šele tretjo rundo. Zelo dobro mi je šlo. Ko sem se peljala, sem videla sankališče in ostale pred mano. Sošolec Lovro je imel nekaj težav z vlečnico. Enkrat se je prehitro spustil, dvakrat pa so se mu zapletle smučke. Pol ure pred koncem je zmanjkalo elektrike. Vlečnice so se ustavile. Ugotovili so, da je drevo padlo na električni drog in zato vlečnice niso delale. Zelo smo bili žalostni. A žalost je minila, ko so nam podarili rumene jopiče, paštete in mleko. Velikokrat sem tudi opazila, da so nas učiteljice slikale. Po dolgi hoji do avtobusa, smo se morali preobleči in spakirati vso smučarsko opremo ter jo zložiti v avtobus. Premraženi smo se  odpravili proti domu. Med vožnjo smo obujali lepe in smešne spomine, čeprav nismo bili vsi iz razreda v isti skupini. Čas je hitro minil in že smo bili v Dragatušu. Vsak je svojo opremo pobral iz avtobusa in počakal starše. Na postajo me je prišla iskat mami. Vsa navdušena sem ji med vožnjo razlagala o tem, kako mi je šlo moje prvo smučanje. Smučarki dan mi je bil zelo všeč. Nisem si mislila, da mi bo šlo tako dobro in  komaj čakam, da naslednjič smučam. Mogoče naslednjič s svojo opremo. A ta svoj prvi smučarski dan, ki je bil tudi moj rojstni dan, ne bom pozabila nikoli. (Rebeka Kopač, 4. r.)

V sredo, 1. 3. 2023, smo imeli drugačen šolski dan, saj smo se udeležili akcije Šolar na smučeh. Zjutraj smo se dobili v šoli, kjer smo pojedli malico. Nato smo se z avtobusom odpeljali na Gače. Oblekli in obuli smo smučarsko opremo in smo odšli na smučišče. Ker sem že vedela smučati, sem odšla na sidro z Nejo, Nežo in Samom. Smučati smo morali previdno, saj je bila megla in je bila slabo videti. Imeli smo tudi malico, kjer smo pili topel čaj, da smo se pogreli. Nato smo nadaljevali s smučanjem. Zaradi padlega drevesa na električne kable je zmanjkalo elektrike in smo se predčasno vrnili nazaj domov. Zelo rada smučam, zato mi je bil ta dan kljub slabemu vremenu všeč. Ko smo prišli pred šolo, so nas čakali starši. (Nika Babič, 4. r.)