Kulturni dan – ogled baleta v KC Semič

V torek, 7. 2. 2023, so imeli učenci od 1. do 5. razreda kulturi dan v Kulturnem centru Semič. Ogledali so si baletno predstavo La Fontainove basni. Uprizorjene so bile tri basni, in sicer Miška in lev, Nečimrna vrana ter Zajec in želva. Balet je povezoval igralec, ki je basni predstavil in spregovoril tudi o nauku vsake basni. Ista zgodba je bila nato uprizorjena skozi ples oz. gib. Po predstavi so si učenci v Muzejski hiši Semič ogledali še tri razstave: Center narave Bele krajine, Semič v 20. slikah in Vinogradniška zbirka.
V Centru narave so spoznali geološko preteklost in sedanjo strukturo belokranjskega kraškega površja in biotsko pestrost podzemlja, belokranjsko floro in favno.
Krajevna zgodovinska zbirka Semiča v 20. slikah jih je popeljala pet tisoč let v preteklost, saj so na tem območju našli ostanke iz kamene dobe.
V kletnih prostorih pa so jim predstavili stare ročno izdelane pripomočke semiškega vinogradniškega okoliša.

Baletna predstava mi je bila zelo všeč. Zgodbice so bile odlične. V muzeju sem se veliko naučila o fosilih, različnih kamnih, živalih in onesnaževanju podtalnice. (Nadja Jesih, 2. r.)

Zjutraj smo se v šolski jedilnici zbrali učenci od 1. do 5. razreda. Ko smo pomalicali, sta bila avtobusa že pred šolo. Odpeljala sta nas v Semič. V KC smo si ogledali baletno predstavo. Nato smo odšli v muzej in si ogledali stare kamne. Po ogledu smo se vrnili v šolo. (Tina Požek, 2. r.)

V torek, 7. 2. 2023, smo si v Kulturnem centru Semič ogledali baletno predstavo. V baletu je nastopala počasna želva, ki je tekmovala z zajcem. Zajec je bil hiter in posmehljiv. Naivna vrana s pavjim perjem je bila zelo smešna. Pav je bil hud na vrano. Na koncu smo si ogledali še muzej. (Andraž Ružić Vardjan, 2. r.)

V torek, 7. 2. 2023, smo imeli kulturni dan. Po okusni malici smo se z avtobusom odpeljali v Semič. Ob prihodu v KC Semič smo si v avli ogledali razstavo afriških fotografij, ki so nas popeljale v daljne kraje. Učiteljice so nam razdelile vstopnice za ogled baletne predstave, mi pa smo polni pričakovanja nestrpno čakali na prihod baletnikov. Baletniki so nam predstavili tri zgodbe in vsaka je bila poučna. Prva nas je poučila o tem, da lahko majhni velikokrat pomagajo velikim, saj je majcena miška rešila velikega leva, ujetega v past. V nadaljevanju smo si ogledali zgodbo o pavu in vrani, ki nam je dokazala, da se ni dobro pretvarjati, da si nekaj, kar nisi. V zadnji zgodbi je počasna želva zajcu dokazala, da se počasi daleč pride, saj ga je zaradi njegove domišljavosti premagala v teku. Zgodbe je na klavirju spremljala odlična pianistka. Predstavo smo zaključili z glasnim aplavzom in se polni prijetnih vtisov odpravili v Muzejsko hišo Semič. V spodnjem nadstropju smo si ogledali stare predmete in vinsko klet. Nadaljevali smo z ogledom kamnin in nekaterih živalskih vrst. Ogledali smo si tudi jamo z umetnim potočkom in človeško ribico. Dan smo zaključili z obiskom slaščičarne, kjer smo si privoščili odličen sladoled. Čakala nas je le še vožnja do šole, kjer smo se okrepčali s kosilom, nato pa smo se polni prijetnih vtisov odpravili domov. (Neža Koce, 4. r.)

V torek smo imeli kulturni dan. Vsi smo se dobili v šoli, v naši učilnici. Peš smo šli v šolo, kjer smo pomalicali. Z avtobusom smo se odpravili v Semič v Kulturni center. Tam smo si najprej ogledali slike. Potem smo si ogledali predstavo. V predstavi so plesali balet. Nastopali so miška, lev, vrana, pav, želva in zajec. Predstava je trajala 45 minut. Po predstavi smo šli še v muzej v Semiču. Tam smo videli, kako je izgledala Zemlja pred 150 milijoni let, pred 200 milijonov let, 70 milijonov let in pred 250 milijonov let. V drugem nadstropju je bil igralni kotiček, za manjše otroke. Videli smo še, kakšen odtis imajo različne gozdne živali. Tam smo se pogovarjali o prvi in drugi svetovni vojni. V najnižjem nadstropju smo se pogovarjali o vinogradništvu. Na koncu je bil čas še za sladoled. Sledila je vožnja nazaj do šole, kjer nas je čakalo kosilo. Želim si, da bi bilo več takih dni. (Mark Kambič, 4. r.)

7.2.2023 smo imeli kulturni dan. Najprej smo se zbrali v razredu, potem pa smo se skupaj s 5. razredom odpravili v matično šolo. Tam smo pojedli malico in se takoj odpravili na avtobus. Prišli smo v KC Semič in si tam najprej ogledali Afriške slike. Učiteljice so nam nato razdelile vstopnice, da smo lahko vstopili v dvorano. Ko smo se vsi posedli, se je predstava začela. Na oder je prišel gospod se usedel in začel pisat o prvi zgodbi, ki je govorila o miški in levu. Ko sta miška in lev odplesala je gospod začel pisati drugo zgodbo, ki je govorila o čudovitem pavu in sraki. Tretja zgodba pa je govorila o zajčku in želvi. Naučila sem se da je treba spoštovati tudi manjše, kot je lev spoštoval miš in da bodi to kar si, ne pa kot vrana, ki je hotela biti pav, ampak je bila vseeno vrana. Ne morem pozabiti tudi želve, ki je prihitela zajca. V tej zgodbi pa sem ugotovila, da se počasi daleč pride. Predstava se je nato končala in nastopajoči so se priklonili in publika jim je zaploskala.
Odšli smo iz dvorane, ter se odpravili v muzej. Ko smo prišli v muzej, smo odložili stvari in začeli z ogledom. Pogovarjali smo se o kamnih, pticah, školjkah in hroščih. Šli smo tudi v jamo, v kateri smo videli umetno človeško ribico. Videli smo nagačeno štorkljo, bobra in kuno. Eno nadstropje nižje sem videla stare stvari kot so: noše, sklede in veliko zemljevidov. V drugi sobi pa veliko vina in vrčev. Muzej mi je bil zelo všeč. Na koncu smo si lahko v slaščičarni kupili sladoled. Ko smo ga snedli, smo se odpravili na avtobus. V šoli smo pojedli kosilo in se z prevozom odpravili domov. Ta dan mi je bil zelo všeč in komaj čakam naslednji kulturni dan. (Rebeka Kopač, 4. r.)

Zjutraj, ko sem prišla v šolo, smo se najprej vsi zbrali, nato smo odšli v matično šolo. Tam smo se preobuli v športne copate in šli na malico. Potem smo odšli ven, kjer je že čakal avtobus. Ta nas je peljal do Kulturnega centra Semič. Ko smo prispeli, smo si v KC Semič v avli najprej ogledali slike iz Afrike, ki so bile tam obešene. Učiteljica nam je razdelila vstopnice za predstavo. Na njih je pisalo, v kateri vrsti in na katerem sedežu sedimo. Vstopili smo, se posedli in počakali, da so prišli še učenci z drugih šol. Luči nad publiko so ugasnile in začela se je predstava. Na predstavi smo prisluhnili trem zgodbam, ki so jih prikazali baletniki. V prvi zgodbi sta nastopila miška in lev, v drugi vrana in pav, v tretji pa zajec in želva. Vse te vloge sta igrala le 2 igralca. Opazovala sem koreografijo baletnikov in občudovala, kako zmorejo plesati na konicah prstov. Preko zaplesanih zgodb smo se naučili, da so tudi majhne stvari pomembne, to, da je vrana še vedno vrana, četudi se olepša s pavovim perjem in to, da se počasi daleč pride. Ko se je predstava končala smo nastopajočim zaploskali in odšli ven iz dvorane. Peš smo hodili do Muzejske hiše Semič, ki je samo minuto ali dve stran od tu. V muzeju smo odložili jakne in nahrbtnike. Vodičke so nas popeljale po muzeju. Tam smo lahko opazovali različne stare kamnine, predmete, ki so bili najdeni v okolici Semiča ali ob izviru Krupe, prikazani sta bili tudi človeški ribici. Spoznali smo še nekaj anekdot v povezavi z vinom in običaji pri druženju ljudi včasih. Nato smo šli še na sladoled in se z avtobusom odpeljali nazaj v Dragatuš. Šli smo na kosilo in s prevozom domov. Tako se je ta dan končal. Zelo mi je bil všeč ples baletnikov. Tudi v muzeju sem se marsikaj naučila. (Neja Dajčman, 4. r.)